Sedem svetovnih prelomnic, ki jih morate v letu 2026 budno spremljati

Leto 2025 je pokazalo, kaj vse se lahko spremeni v dvanajstih mesecih. To je bilo prehodno leto, kar leto 2026 postavlja v vlogo prelomnega leta s kopico prelomnic po vsem svetu. Analitik zunanjepolitičnih razmer pri CNN Brett McGurk jih izpostavlja sedem.

Zaostrovanje v Venezueli

Administracija Donalda Trumpa je na Karibe poslala največjo vojaško floto od vrhunca hladne vojne. Cilj ostaja nejasen, vendar ameriška vojska nadaljuje napade na domnevne preprodajalce drog brez pooblastila kongresa ali odprte razprave. V zadnjem tednu je Trump povečal napetost z razglasitvijo vojaške blokade nezakonitih pošiljk nafte in zasegom več tankerjev.

Zdi se, da so to prizadevanja za spremembo režima v Venezueli, podprta z vojaško silo. Bela hiša očitno upa, da bo venezuelski voditelj Nicolas Maduro prostovoljno zapustil oblast. A se to verjetno ne bo zgodilo. Obstaja le malo primerov, ko so gospodarski pritisk in zunanje grožnje same prisilile voditelja, kot je Maduro, da bi se odpovedal oblasti.

Ameriški predsednik trdi, da bodo ZDA prevladujoča sila na zahodni polobli, ki bo svoje interese po potrebi uveljavljala tudi s silo. Madurova usoda v letu 2026 bo morda ponudila odgovor na vprašanje, kaj ta nova Trumpova doktrina pomeni. Če Maduro ostane na oblasti, Trump tvega, da ga bodo imeli za človeka, ki bolj laja kot pa grize. Če Maduro pade, bo le malokdo dvomil o resnosti Trumpove napovedi hegemonije na zahodni polobli.

Ukrajina in peto leto vojne

Februarja bo vojna v Ukrajini vstopila v peto leto. Prvotni namen ruskega predsednika Vladimirja Putina je bilo zavzetje Kijeva in uničenje suverene Ukrajine. Njegove sile se danes mučijo na vzhodu Ukrajine, a Putin kljub milijonu žrtev in bolj omejenim ciljem ne kaže znakov, da bi se kaj kmalu ustavil. Peto leto vojne lahko prinese mir, saj sta obe strani vedno bolj izčrpani in se odločata za tveganje, ki bi lahko presekalo zastoj na frontah.

Nobena stran sicer ne kaže znakov, da bi lahko dosegla preboj. Zato bo peto leto verjetno podobno prejšnjim štirim. Putin bo v klavnico mesečno pošiljal ljudi, ki bodo skušali osvojiti delčke ozemlja, medtem ko bo Ukrajina iskala in zagotavljala podporo svojih partnerjev na Zahodu.

Trump si prizadeva doseči mirovni sporazum, ki bi Ukrajini varnost zagotovil v zameno za ozemlje in tako Putina prepričati, da odstopi od svojih maksimalističnih ciljev. Ruski predsednik ne kaže nobene pripravljenosti, da bi to storil. Postavlja se vprašanje, ali bo Trump za dosedanji neuspeh mirovnih pogajanj vendarle okrivil Putina, ali pa bo izgubil potrpljenje in se popolnoma umaknil iz vojne. S tega vidika bi lahko bilo peto leto vojne bolj prelomno v Washingtonu kot pa na fronti.

Bo Tajvan pristal na mizi?

Prizori z letošnjega srečanja voditeljev Rusije, Kitajske, Severne Koreje in Irana v Pekingu so bili precej pomenljivi. Gre za zaveznice, ki Rusiji pomagajo v vojni in si prizadevajo za svet, v katerem Rusija in Kitajska odločata v svojih vplivnih območjih, medtem ko se ZDA umikajo. Zdi se, da je Trumpova politika usklajena s takim pogledom. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti jasno pravi, da so dnevi, ko so ZDA podpirale celoten svetovni red, minili.

Pri Tajvanu razprava o teh pogledih na svet ni več le teoretska. ZDA so pol stoletja omogočale rast Tajvana in pomagale ohranjati mir, Trump pa je Tajvanu nedavno odobril največji paket orožja v zgodovini. Medtem je znana kitajska namera, da svojo vojsko na invazijo Tajvana pripravi do leta 2027.

Ko bo Trump prihodnje leto odpotoval na srečanje s kitajskim kolegom Ši Džinpingom, bo Tajvan po pričakovanjih osrednja tema. Za zdaj še ni jasno, ali bo Trump nadaljeval z desetletja dolgo ameriško podporo, ali pa se bo v želji po sklenitvi trgovinskega sporazuma s Kitajsko umaknil in Pekingu prepustil glavno besedo v njegovi vplivni sferi. Srečanje Trumpa in Šija bodo v Tajpeju pozorno spremljali z mislijo na diplomatsko krilatico, ki pravi: če te ni za mizo, si na njej.

Ključne volitve v Izraelu

Z vojaškega vidika je za Izraelom dobro leto. Vsi živi talci so se vrnili domov, v veljavi je načrt za premirje v Gazi, ki Hamas poziva k razorožitvi. Iran je najšibkejši od revolucije leta 1979, voditelji Hamasa in Hezbolaha so mrtvi. A vojaških uspehov judovski državi ni uspelo pretvoriti v trajne politične in diplomatske dosežke.

V Izraelu trenutno vlada ena najbolj krhkih koalicij. V njej dominirajo skrajno desne stranke, ki polarizirajo družbo in otežujejo sodelovanje z arabskimi državami. Izrael mora volitve izvesti najkasneje do 27. oktobra 2026, ob morebitni vladni krizi pa bi jih lahko Benjamin Netanjahu razpisal še prej. Izid volitev bi odločil, ali bo Izrael lahko utrdil svoj vojaški uspeh ali pa bo ostal v krhkem in negotovem stanju.

Če bo Izrael po volitvah izšel s trdno in enotno koalicijo ali pa vsaj koalicijo brez skrajnih članov sedanje vlade, so možnosti za nadaljevanja podpisovanja Abrahamskih sporazumov, tudi s Savdsko Arabijo, večje. Če pa volitve ne bodo prinesle rešitve iz slepe ulice, ali pa bodo privedle do vlade, kakršno ima Izrael sedaj, so možnosti za diplomatski napredek precej pičle. Izrael bi ob tem izgubil zgodovinsko priložnost.

Nekaj se dogaja v Iranu

Iran je imel zelo slabo leto, a prihodnje bi lahko bilo še slabše. Še nedolgo nazaj so se v Teheranu hvalili, da imajo prek zavezniških milic, raketnega programa, ruskih protiletalskih sistemov in jedrskega programa moč in vpliv po vsem Bližnjem vzhodu.

Vse to se je obrnilo na glavo, ko se je Iran pridružil Hamasu v napadih na Izrael. Več iranskih vojaških poveljnikov je mrtvih, zavezniške milice so poražene, iranska zračna obramba uničena, sirskih zaveznikov ni več. Država je gospodarsko in vojaško oslabljena, v Teheranu primanjkuje vode. Poleg tega je 86-letni vrhovni vodja Ali Hamenej bojda bolan in se v javnosti redko pojavlja. Naslednika še ni izbral.

Leto 2026 za Iran ne bo nič boljše. Izrael bo morda ponovno napadel, če bo država ponovno zagnala jedrski ali raketni program. Mlado prebivalstvo Irana zavrača vladajoči verski sistem, ki bi se lahko ob morebitni krizi pri izbiranju naslednjega ajatole znašel v nestabilnem položaju. Ranjeni režim pa bi lahko iz obupa posegel po terorizmu ali nepremišljenem napadu Izraela.

Terorizem je nazaj

Teroristični napad 11. septembra 2001 nas je naučil, da smo vedno le en napad stran od tega, da se tok zgodovine povsem spremeni. Na račun močnih mednarodnih prizadevanj v boju proti Islamski državi se je med letoma 2014 in 2020 število terorističnih napadov zmanjšalo za skoraj 60 odstotkov. A v zadnjem obdobju se napadi znova pojavljajo in globalne teroristične mreže se ponovno polnijo.

Samo v tem mesecu smo bili priča masakru v Avstraliji in akciji, ki je preprečila načrtovani silvestrski bombni napad v Los Angelesu. Islamska država je v Siriji ubila dva ameriška vojaka, na kar je vojska odgovorila z napadom na tarče teroristične organizacije. Da je Islamska država zopet resna grožnja, pritrjujejo tudi v EU in Veliki Britaniji.

Zdi se, da se bo ta skrb vzbujajoči trend nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Če ga želijo zaustaviti, morajo ZDA in zavezniki okrepiti sodelovanje na področju varnosti. Pri tem ne smejo dopustiti nikakršne tolerance do tistih, ki zagovarjajo ali opravičujejo nasilje za doseganje političnih ciljev. Nekdanja koalicija proti Islamski državi je lahko dober vzor.

Revolucija umetne inteligence

Le malo tematik se je tako hitro povzpelo na vrh globalne agende kot umetna inteligenca. Tako za ZDA kot Kitajsko je področje umetne inteligence še eno polje rivalstva. Letos je Kitajska s svojim orodjem DeepSeek, ki je bilo precej cenejše od ameriški konkurentov, presenetila ZDA in za en dan zatresla svetovne trge. ZDA so skušale okrepiti svoj položaj z nadzorom izvoza in širitvijo mreže partnerjev, ki so odvisni od ameriške tehnologije.

V ZDA pa se kopičijo težave. Država zaostaja za Kitajsko pri proizvodnji električne energije, ki je potrebna za podporo hitro rastočega omrežja podatkovnih centrov. Nekateri demokrati so začeli pozivati k popolni prepovedi gradnje novih podatkovnih centrov. Podobno kot med hladno vojno se lahko globalna tehnološka tekma vse bolj sooča s političnimi pritiski doma.

V letu 2026 lahko pričakujemo vse večja trenja med hitrim napredkom umetne inteligence, nerešenimi političnimi razpravami in vse bolj intenzivnim geopolitičnim rivalstvom. Vse to bo prispevalo k temu, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih postala ena najvplivnejših sil, ki bodo oblikovale svetovno politiko.